Book Post-Heroic Leadership just published

Thrilled and excited about the fact that my brand new book Post-Heroic Leadership. The book sets out to categorize the context, process, and outcomes of post-heroic leadership. Complexities of the modern business environment along with the fundamental functioning of human psychology require us to make a paradigm shift in the way we perceive and practice effective leadership. I argue that in order for businesses to succeed in the times to come, leaders need to move away from ego-centered leadership toward post-heroic leadership – a leadership that emphasizes servant and shared practices puts task and collective front and center and leaders’ ego in the background. Providing a deeper understanding of the post-heroic leadership across industries and disciplines, the book starts by elaborating on the zeitgeist and need for a new type of leadership. It highlights the process and elements of post-heroic leadership in action, such as post-heroically leading change, developing a culture of trust with feedback, and sustainable and responsible post-heroic leadership. Finally, the book focuses on the outcomes of post-heroic leadership, including resilience and innovation. Featuring mini-case studies from leaders in healthcare, family entertainment, ICT, haute cuisine, and manufacturing to name a few, this book provides a thorough understanding of this new wave of leadership and a platform for further research.

Profoundly grateful to all the contributors!

Škerlavaj M. (2022): Post-Heroic Leadership. Palgrave Macmillan, Cham.

For those interested, the book can be acquired at https://link.springer.com/book/10.1007/978-3-030-90820-1#toc with 20% discount by entering the following coupon code at checkout on link.springer.com PAt5ID7y6k1GqS (Valid Jan 7, 2022 – Feb 4, 2022).

Sreča na delovnem mestu

Na Ekonomski fakulteti univerze v Ljubljani v mesecu decembru tradicionalno obeležimo Raziskovalni dan EF. Tako smo storili tudi letos. Pogled nazaj nam pravi, da smo lahko ponosni na veliko doseženega. To zlasti iz vidika kvalitete, odmevnosti in relevantnosti naših objav ter orgnaizacijske kulture, ki vse to omogoča. Pogled okrog sebe nam pove, da je duh časa odločilen in hkrati tudi malo zmeden. Veliko novega se obeta v institucionalnem in podpornem okolju za raziskovalno delo. Upam, da boljšega. Pogled naprej nas usmerja k naslavljanju ciljev trajnostnega razvoja. Raziskovalci na EF prispevamo v svetovno zakladnico znanja praktično po celotnem spektru trajnostnega razvoja, še največ pa v razumevanje industrije, inovacij in infrastrukture (SDG 9), dostojnega dela in gospodarske rasti (SDG 8) in zdravja ter dobrega počutja (SDG 3).

Objave Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani leta 2021 po ciljih trajnostnega razvoja (Vir: EF UL / SICRIS, avtor infografike: Damjan Rončević)

Ravno prepletu teh treh tem smo namenili pozornost tudi z vabljenim predavanjem uglednega profesorja harvardske poslovne šole Arthurja C. Brooksa, ki je z nami delil svoj pogled na srečo na delovnem mestu. Vabljeni, da prisluhnete izsečku njegovega predavanja skupaj s komentarjem v oddaji Sreča na delovnem mestu na Valu 202.

Pa srečno Novo leto 2022!

Poslovna konferenca Portorož 2021

Po letu 2020, ko smo se preselili na televizijski način, smo letos lahko ponovno izvedli tradicionalno Poslovno konferenco Portorož 2021 v živo. Izjemen nabor govorcev in sodelujočih top managerjev se je zvrstil, da bi skupaj osvetlili kako narediti horuk v nove čase oziroma kakšne izhodne strategije lahko pričakujemo v prihodnosti. Govorili smo o trajnostnem prehodu, o makroekonomskih in strateških projekcijah za prihodnost, o novih pristopih k vodenju in humanokraciji. Zahvala gre vsem udeležencem, sponzorjem, študentom in mentorjem programa IMB EF, kot tudi tudi celotnemu programsko-organizacijskemu odboru v sodelovanju Ekonomske fakultete ter Časnika Finance.

Omizje Zdravi ljudje, zdrave organizacije
Ekonomska fakulteta na PKP 2021

Kaj pa če kultura ne poje strategije za zajtrk?

… ampak z njo sedi pri isti mizi za zajtrk, kosilo, večerjo in še poobedek? To je bilo vprašanje na katerega sem ponudil nekaj kosti za glodanje zbranim marketingašem na 26. Slovenski marketinški konferenci. Odgovor: Pri isti mizi sedijo še vodenje, ravnanje z ljudmi pri delu, organizacijska struktura, in še kaj bi se našlo, kar vpliva na uspešnost organizacij. Vsaj tako kaže desetine empiričnih raziskav v zadnjih nekaj desetletjih. Še kako pa je res, da je c-situacija razkrila moč in nemoč organizacijskih kultur. Vsem nam skupaj pa omogočila izjemno priložnost zastaviti kulture na (še bolj) zdravih temeljih. Pogovarjali smo torej se o renesansi organizacijske kulture, zlasti z vidika njenega merjenja in oblikovanja. Za občutek nekaj utrinkov s konference.

Kreativnost sreča Excel – udejanjanje inovacij

Vabljeni k udeležbi na webinarju o udejanjanju inovacij z naslovom Kreativnost sreča Excel. Predavali bomo Jernej Česen (Outfit7, direktor Ekipa2), mag. Žiga Vavpotič (v vlogi predstavnika projekta Simbioza) in prof. dr. Miha Škerlavaj (EF UL). Gre za dogodek v okviru konferenca Srečni v službi – pozitivna psihologija za boljše življenje. Webinar se začne ob 14h, diskusija v živo pa ob 15h.

Inovacije v poslovnih modelih

V sklopu dogodka Kako do višje produktivnosti smo se mag. Gorazd Lampič (Elaphe, direktor in ustanovitelj), prof. dr. Matej Černe in prof. dr. Miha Škerlavaj (oba (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) z udeleženci delavnice in avtorji akcijskega načrta za večjo produktivnost pogovarjali o vlogi inovacij v poslovnih modelih. Zanimive diskusije in koristni vpogledi.

https://produktivnost.cpoef.si/

New normal, new leaders? Time for resilience and post-heroic leadership

This is the title of the chapter I wrote for the scientific monograph The virus aftermath: A socio-economic twist (edited by professors Polona Domadenik, Matjaž Koman, and Tjaša Redek from School of Economics and Business University of Ljubljana). The book (ISBN 978-961-6541-61-9) is an impressive collective effort of the editors, whole generation of IMB students at SEB LU, their dedicated mentors, and other authors. Twenty-second year in a row. It features a set of governance, industrial, organizational, and societal topics relevant to scholars and practitioners alike, and aims to navigate the world during and after the virus.

The chapter focuses on COVID-19 as a wicked problem in a multi-dimensional space. It has medical, economic, business, sociological, technological, organizational, environmental, and psychological aspects that need to be considered simultaneously. An important part of the puzzle are inclusive and collaborative forms of leadership (such as post-heroic) that help build resilient organizations, teams and individuals.

Znanost organizacijskega spreminjanja

V današnji Delovi kolumni obravnavam tri mite in znanstvena spoznanja organizacijskega spreminjanja. Prvi mit je, da so spremembe edina stalnica. Drugi, da se ljudje po pravilu upiramo spremembam. Tretji pa, da nas za spremembe motivirata korenček in palica. Raziskave nas učijo, da organizacije in posamezniki potrebujemo tako spremembe kot tudi stabilnost. Raziskave kažejo, da je tipov odnosov do sprememb več in nas podučijo tudi kako naj se jih lotevamo glede na velikost sprememb. Napredne poslovne organizacije se ravno tako zavedajo izsledkov raziskav in dejstva, da je posel z visoko dodano vrednostjo vedno bolj kolektiven šport. Temu morajo slediti tudi dejanja. Znaten delež Fortune 500 podjetij tako v zadnjem desetletju prehaja od sistemov nagrajevanja po individualni uspešnosti k sistemom nagrajevanja z visokimi bazičnimi prejemki in nagrajevanjem po kolektivni uspešnosti. Za res velike korake naprej nas ne motivira korenček niti nas ne prestraši palica. Vabljeni k branju.

Preplet tradicije in sodobnih trendov

Anka Lipušček Miklavič je štirinajst let direktorica mlekarne Planika v Posočju. Vodi organizacijo v okolju tesno prepletenih odnosov in visoke medsebojne odvisnosti: “Dolina nas je dala toliko skupaj, da moramo sodelovati, če hočemo preživeti.” Veliko zanimivega je povedala o tem kako voditi skupnost puntarjev, kako pomembna je družbena odgovornost pri sooblikovanju dobrih zgodb, o sodelovanju z Ano Roš, kako ji kilometrina pomaga dati izzive v perspektivo, da današnje probleme rešujemo danes, ter da se iz Krna vse lepše in bolj jasno vidi. Vabljeni k poslušanju nove epizode serije Vodenje s posluhom na Valu 2020.

Vir: Mlekarna Planika Kobarid.

Vodenje notranjega podjetništva

Zakaj se večnacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem? S so-voditeljico Anja Hlača Ferjančič sva se tokrat pogovarjala z Matejo Panjan iz podjetja Danfoss, ki deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta in preizkušajo kako se kar najbolj agilno organizirati za soočanje z izzivi sodobnega posla. Vabljeni k poslušanju podcasta.