Intervju v Podobah znanja

Vabljeni k poslušanju pogovora z novinarko Nino Slaček na radiju ARS, ki v oddaji Podobe znanja gosti letošnje prejemnike Zoisovih nagrad in priznanj. Počaščen sem, da se lahko tudi sam podelil nekaj besed o prispevkih znanosti o ravnanju z znanjem in inovativnostjo, ki jih ustvarjamo z mojimi soavtorji. Pogovarjala sva se tudi o tem, kako lahko znanost o organizacijskem vedenju in vodenju prispeva k reševanju najbolj perečih izzivov sedanjosti in prihodnosti.

https://4d.rtvslo.si/arhiv/podobe-znanja/174749565

Digitalna preobrazba – (de)humanizacija dela?

… je naslov decembrske, zadnje letošnje kolumne v Delu. V njej pišem o (navideznem) razpotju, na katerem so se znašle organizacije v času korone. Algoritemski management in nadzor ali zaupanje in humanizacija posla? Odločitev je vaša, posledice bodo vidne tudi v času, ko bo korona le še oddaljen spomin. Vabljeni k branju.

Vir: Škerlavaj, Delo 21.12.2020, https://www.delo.si/mnenja/kolumne/digitalna-preobrazba-de-humanizacija-dela/

Zois recognition 2020

How to establish the age of the oldest preserved wooden wheel in the world? How to create sustainable energy solutions? What is out there in the space? Why do we hide knowledge? How can we continuously innovate? These are some of the research questions recipients of the Slovenian national research and development Zois and Puh awards keep asking themselves. This years ceremony was anything but ordinary. For obvious reasons, interviews, videos, one-on-one award reception at the presidential palace, they were all prerecorded and magically weaved together. For any scientist (by profession or by heart), yesterday’s documentary on RTVSLO 2 must have felt like kid in a candy store. While watching the whole event at the home sofa, I noticed some special sparks in younger pairs of eyes right besides me. Curiosity and wonder – science and research exactly like they are supposed to be.

https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazevalni-program/174736192

And now, drums please, the Zois recognition the contribution to the world science about knowledge and innovation management goes to … yours truly. Which feels deeply honoring and simply ecstatic. Worth mentioning, science is a team sport. Therefore, my sincere gratitude goes to all of my coauthors, mentors, colleagues, friends and research support staff that made all of this possible in the first place. The list is long and I will do injustice to many. Hope they will find it in their heart to forgive me. Still, I would like to pay special gratitude to the selected few that contributed most in the period to which recognition is given. They are Matej Černe (SEB LU), Arne Carlsen and Anders Dysvik (both BI), Spencer Harrison (INSEAD), Catherine Connelly (McMaster University), and Christina Nerstad (OsloMet) as well as all the wonderful people at School of Economics and Business University of Ljubljana and BI Norwegian business School. Thank you!

http://efnet.si/2020/12/prof-dr-miha-skerlavaj-prejemnik-zoisove-nagrade/

New normal, new leaders? Time for resilience and post-heroic leadership

This is the title of the chapter I wrote for the scientific monograph The virus aftermath: A socio-economic twist (edited by professors Polona Domadenik, Matjaž Koman, and Tjaša Redek from School of Economics and Business University of Ljubljana). The book (ISBN 978-961-6541-61-9) is an impressive collective effort of the editors, whole generation of IMB students at SEB LU, their dedicated mentors, and other authors. Twenty-second year in a row. It features a set of governance, industrial, organizational, and societal topics relevant to scholars and practitioners alike, and aims to navigate the world during and after the virus.

The chapter focuses on COVID-19 as a wicked problem in a multi-dimensional space. It has medical, economic, business, sociological, technological, organizational, environmental, and psychological aspects that need to be considered simultaneously. An important part of the puzzle are inclusive and collaborative forms of leadership (such as post-heroic) that help build resilient organizations, teams and individuals.

Znanost organizacijskega spreminjanja

V današnji Delovi kolumni obravnavam tri mite in znanstvena spoznanja organizacijskega spreminjanja. Prvi mit je, da so spremembe edina stalnica. Drugi, da se ljudje po pravilu upiramo spremembam. Tretji pa, da nas za spremembe motivirata korenček in palica. Raziskave nas učijo, da organizacije in posamezniki potrebujemo tako spremembe kot tudi stabilnost. Raziskave kažejo, da je tipov odnosov do sprememb več in nas podučijo tudi kako naj se jih lotevamo glede na velikost sprememb. Napredne poslovne organizacije se ravno tako zavedajo izsledkov raziskav in dejstva, da je posel z visoko dodano vrednostjo vedno bolj kolektiven šport. Temu morajo slediti tudi dejanja. Znaten delež Fortune 500 podjetij tako v zadnjem desetletju prehaja od sistemov nagrajevanja po individualni uspešnosti k sistemom nagrajevanja z visokimi bazičnimi prejemki in nagrajevanjem po kolektivni uspešnosti. Za res velike korake naprej nas ne motivira korenček niti nas ne prestraši palica. Vabljeni k branju.

Preplet tradicije in sodobnih trendov

Anka Lipušček Miklavič je štirinajst let direktorica mlekarne Planika v Posočju. Vodi organizacijo v okolju tesno prepletenih odnosov in visoke medsebojne odvisnosti: “Dolina nas je dala toliko skupaj, da moramo sodelovati, če hočemo preživeti.” Veliko zanimivega je povedala o tem kako voditi skupnost puntarjev, kako pomembna je družbena odgovornost pri sooblikovanju dobrih zgodb, o sodelovanju z Ano Roš, kako ji kilometrina pomaga dati izzive v perspektivo, da današnje probleme rešujemo danes, ter da se iz Krna vse lepše in bolj jasno vidi. Vabljeni k poslušanju nove epizode serije Vodenje s posluhom na Valu 2020.

Vir: Mlekarna Planika Kobarid.

Vodenje notranjega podjetništva

Zakaj se večnacionalna podjetja in velike organizacije odločajo v svoje strukture dela vpeljevati vse več načinov dela, ki so domači zagonskim podjetjem? S so-voditeljico Anja Hlača Ferjančič sva se tokrat pogovarjala z Matejo Panjan iz podjetja Danfoss, ki deluje na področju inovativnosti, novih načinov dela in odnosov s kupci. Pred petimi leti je podjetje vzpostavilo poseben oddelek Novi načini dela, v katerem so zbrani zaposleni z različnih oddelkov in koncev sveta in preizkušajo kako se kar najbolj agilno organizirati za soočanje z izzivi sodobnega posla. Vabljeni k poslušanju podcasta.

Krepitev odpornosti vodij

Vodenje s posluhom, v svoji drugi oddaji druge sezone gosti nekdanjega direktorja podjetja Knauf Insulation. Tomaž Lanišek si je tudi zaradi krepitve odpornosti vzel leto dni in ga preživel na IMD, eni najuglednejših poslovnih šol v Lozani, zdaj pa na Mestni občini Kranj vodi projekt pametno mesto. Prepričan je, da lahko vodja svojo odpornost krepi z dobro ekipo: “V ekipo uvrsti ljudi, ki so na svojem področju pametnejši od njega in jim pusti svobodo.” Odpornost timov krepi tudi tako imenovani miselni ustroj negotovosti, ki pomaga posameznikom, timom in večjim sistemom krepiti odpornost in razvijati mišice za negotove razmere. Vabljeni k poslušanju.

Nova sezona podcastov o vodenju

S sovoditeljico Anjo Hlača Ferjančič začenjava novo sezono podcastov Vodenje s posluhom. Nova sezona pričakovano prinaša precej razmislekov o tem, kako voditi na daljavo. V šesti epizodi tako gostiva Andraža Logarja, direktorja podjetja 3fs na temo izzivov vodenja ekosistema. Podjetje 3fs, ki je doma v Kranju in Mariboru, deluje pa v Skandinaviji in Kanadi. Ima odlično vzpostavljen sistem dela na daljavo in ustanavlja odcepljena podjetja (Toshl, Iryo, Trickytribe in Lake). Podjetje s 60imi zaposlenimi pomaga tehnološko naprednim podjetjem pri dodatni, bolj zahtevni digitalizaciji. Večino posla opravijo v tujini, že pri svojem prvem projektu so sodelovali z Ericssonom. Misel, ki odzvanja je tudi ta, da so šefi zaposleni svojih zaposlenih. Vabljeni k poslušanju podcasta.